Kako se je velika svetovalna družba zapletla v škandal v Gazi

Ameriška svetovalna družba Boston Consulting Group (BCG), ena od trojice največjih svetovalnih družb na svetu, je v zadnjih tednih pod pritiskom zaradi razkritij Financial Timesa, da je pripravljala načrte o relokaciji Palestincev iz Gaze in pomagala pri vzpostavitvi sporne humanitarne organizacije, ki jo Združeni narodi vidijo kot “figov list” za vojne cilje Izraela. Bostonsko podjetje se skuša od obtožb distancirati.

Kot je v seriji člankov poročal FT, je ekipa BCG med lanskim oktobrom in letošnjim majem sodelovala pri vzpostavitvi organizacije Gaza Humanitarian Foundation (GHF), s katero želi Izrael nadzorovati pretok humanitarne pomoči v Gazo po skoraj trimesečni blokadi.

Organizacija, ki jo podpirata ZDA in Izrael kot način dostave hrane in zdravil v Gazo, je z delom na štirih distribucijskih mestih začela konec maja ob boku varnostnih sil, ki jih sestavljajo izraelski vojaki in tuji plačanci. Od takrat pa do 13. julija je bilo po podatkih urada Združenih narodov za človekove pravice ubitih 875 Palestincev, ki so iskali hrano, od tega 674 v bližini lokacij GHF.

V okviru projekta je ekipa BCG domnevno pripravljala tudi finančne modele za rekonstrukcijo Gaze po koncu vojne med Izraelom in Hamasom, ki so vključevali ocene stroškov za relokacijo več sto tisoč Palestincev iz Gaze. Po enem scenariju bi preselitev pol milijona prebivalcev Gaze (slaba četrtina 2,1-milijonskega prebivalstva) stala okrog pet milijard dolarjev oziroma devet tisoč dolarjev na osebo.

Pri načrtih naj bi sodelovala tudi dva uslužbenca Inštituta Tonyja Blaira (TBI), ki ga vodi nekdanji britanski premier, a je inštitut zanikal soavtorstvo in zatrdil, da nasprotuje razselitvi Palestincev.

Dva sodelavca naj bi delala na lastno pest

Pri BCG pravijo, da je ekipa zaposlenih iz ZDA pod vodstvom dveh partnerjev oktobra nudila brezplačno podporo pri vzpostavitvi GHF, ki naj bi po takratnih načrtih dostavljala pomoč v Gazo skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami. Vodilna partnerja pri tem “nista razkrila celotne narave dela” in sta “izvajala nadaljnje neavtorizirano delo”.

“BCG se distancira od dela, ki sta ga opravila. To je bilo sedaj ustavljeno, BCG pa ni bil in ne bo plačan za njuno delo,” so še zapisali v izjavi za javnost 7. julija in dodali, da je bilo enemu od dveh partnerjev izrecno naročeno, naj ne začenja takšnega projekta. V odzivu se sicer BCG distancira samo od projekta relokacije Palestincev, ne pa tudi od (celotnega) projekta vzpostavitve GHF.

Že 30. maja, štiri dni po začetku operacij GHF v Gazi, je BCG prekinil pogodbo z GHF in umaknil svojo ekipo iz Tel Aviva, do 3. junija, ko je o zadevi prvi poročal Washington Post, pa tudi sprožil interno preiskavo in dva zaposlena poslal na začasni dopust. Tri dni kasneje (6. junija) sta bila oba odpuščena.

FT na podlagi neuradnih virov navaja, da naj bi BCG v času trajanja projekta izdal za štiri milijone dolarjev računov, medtem ko Wall Street Journal (WSJ) poroča, da je družba vsak mesec izdala račun za približno milijon dolarjev.

Še dober milijon dolarjev je BCG zaslužil za svetovanje o Gazi med marcem lani in februarjem letos, ko so ameriškemu podjetju Fogbow pomagali zbirati mednarodne donacije in odpreti hčerinsko družbo v Ženevi, medtem ko je podjetje s finančno podporo Katarja skušalo vzpostaviti pomorski humanitarni koridor, preko katerega bi pomoč v Gazo vozile ladje iz Cipra, je še pisal FT. Tudi to delo, za katerega je bila zadolžena evropska ekipa BCG, se je začelo kot pro bono projekt.

Britanski parlament ima vprašanja

Pred dnevi je z Gazo povezane posle BCG pod drobnogled vzel odbor britanskega parlamenta za podjetništvo in trgovino. Predsednik odbora, laburistični poslanec Liam Byrne, je direktorja BCG Christopha Schweizerja v pismu pozval k dodatnim pojasnilom in informacijam o projektu, s čimer odbor spremlja “poslovne, politične in humanitarne povezave” Združenega kraljestva s konfliktom v Gazi.

Pri tem parlamentarni odbor med drugim zanima natančna časovnica dela pri vzpostavitvi GHF, informacije o drugih podjetjih na projektu ter podrobnosti o tem, katere aktivnosti so bile avtorizirane in katere ne.

BCG se je odzval v pismu, datiranem 22. julija, kjer so pojasnili, da je prvotna pro bono pomoč pri vzpostavitvi GHF trajala do januarja letos, a da vodilni partner vodstvu ni razkril vseh podrobnosti. Marca je po navedbah podjetja isti partner začel plačljiv projekt za dostavo humanitarne pomoči, a je BCG preklical izdane račune, ko je izvedel za to. Še isti mesec naj bi zdaj nekdanji partner začel tudi projekt modeliranja rekonstrukcije Gaze, a ne za GHF. Vodstvo mu je to izrecno prepovedalo, a prepovedi ni upošteval. “BCG globoko obžaluje, da v tem primeru nismo izpolnili svojih standardov,” so zapisali.

Dejali so tudi, da je interna preiskava že pri koncu, a da izsledkov ne bodo javno objavljali, temveč jih bodo uporabili za izboljšanje internih procesov.

Trumpova administracija podprla GHF

V ZDA je demokratska senatorka Elizabeth Warren junija pisala zunanjemu ministru Marcu Rubiu zaradi skrbi glede nejasnega financiranja organizacije GHF, pri tem pa vprašala, če je administracija seznanjena z interno preiskavo pri BCG. GHF je bila registrirana v zvezni državi Delaware februarja, le nekaj tednov po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. Junija je zunanje ministrstvo odobrilo 30 milijonov dolarjev podpore za GHF, s čimer Trump in Rubio “stremita k miru v regiji”, so takrat dejali na ministrstvu.

GHF je februarja odprla tudi pisarno v Ženevi, a je v začetku julija švicarski regulator sprožil postopke za zaprtje podružnice, saj ta ni imela švicarskega bančnega računa, poštnega naslova ali zadostnega števila članov uprave.

Smrtonosna past

Mnogi mednarodni opazovalci GHF-jev način razdeljevanja pomoči opisujejo kot “smrtonosno past” za Palestince. Izrael je pred vzpostavitvijo GHF 11 tednov vzdrževal blokado humanitarne pomoči za Gazo, saj trdi, da dosedanji sistem razdeljevanja hrane in drugih potrebščin, ki poteka pod okriljem Združenih narodov, omogoča palestinskemu gibanju Hamas, da se dokoplje do pomoči pred civilisti. ZN in humanitarne organizacije to zavračajo.

Več kot 170 humanitarnih organizacij, na čelu z Oxfam, je pozvalo k odpravi izraelske blokade in ukinitvi GHF, ki po njihovem mnenju namesto humanitarnih ciljev zasleduje vojne cilje Izraela, vključno z razselitvijo Palestincev in uporabo lakote kot orožja vojne. “Koncentracija več kot dveh milijonov ljudi na še bolj omejenih območjih, da bi imeli možnost nahraniti svoje družine, ni načrt za reševanje življenj,” so dejali.

Organizacija Save the Children je v odziv na poročanje Financial Timesa ustavila sodelovanje z BCG.

Poleg militariziranega spremstva, ki je bilo obtoženo streljanja na iskalce pomoči, GHF-ju očitajo tudi, da je mrežo približno 400 distribucijskih mest za pomoč, ki je delovala pod okriljem ZN, nadomestil z le štirimi mesti, od katerih se tri nahajajo v južnem delu Gaze, kar mnoge prebivalce prisili v dolgo in nevarno pot skozi ruševine v oblegani enklavi.

Posebna poročevalka: Zasebna podjetja služijo z genocidom

Posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese, ki je nedavno obiskala Slovenijo, je v začetku julija objavila poročilo z naslovom Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida. V njem je popisala, kako nadaljevanje izraelskega genocida nad palestinskim ljudstvom omogočajo zasebna podjetja, vključno z mnogimi globalnimi korporacijami, ki jih vsakodnevno uporabljamo potrošniki, od Googla do Airbnbja – slednji na Zahodnem bregu omogoča oddajanje v ilegalnih naselbinah.

V poročilu je izpostavila 48 podjetij, med njimi Microsoft, Amazon in Alphabet, in vzpostavila bazo 1.000 podjetij, ki jih je pregledala tekom preiskave. Seznam vključuje podjetja v sektorjih obrambe, tehnologije, financ, zavarovalništva, energetike, kmetijstva, gradbeništva in turizma. Albanese opozarja vključena podjetja na dolžnost po mednarodnem pravu, da ustavijo zaznane kršitve človekovih pravic.

Prav to je pred dnevi od Microsofta zahtevala skupina njegovih delničarjev, ko je upravo pozvala k pripravi poročila o tem, kako podjetje preprečuje, da bi se njegova tehnologija uporabila za kršenje človekovih pravic. Skupščina delničarjev bi o predlogu lahko odločala decembra, piše Bloomberg. Medtem je več zaposlenih, združenih v pobudo No Azure for Apartheid, javno protestiralo proti prodaji programske opreme izraelski vojski (IDF), aprila pa je podjetje dva protestnika odpustilo.

Kot je v intervjuju za N1 dejala poročevalka, ima Izrael agendo naseljenskega kolonializma, ki jo izvaja z okupacijo in v procese katere je vpet zasebni sektor. “Orožarska podjetja proizvedejo orožje, drugi proizvedejo mehanizacijo za uničenje in izkoreninjenje palestinskih življenj in domov. Potem pa jih nadzirajo, segregirajo, spravijo v kletke. Potem sledi naselitev naseljencev. Gradnja naselbin zahteva cement in druge materiale, vodovod, električno omrežje, ceste, železnice, avtobuse, orodje. Potem pa še proizvodnjo dobrin, storitve, oskrbovalno verigo. Celo turizem in z njim Airbnb in Booking,” pravi Albanese, ki se sklicuje tudi na nezakonite izraelske naselbine na Zahodnem bregu.

Konflikt se bliža drugi obletnici

Že v lanskem poročilu je Albanese, ki je od obiska v Sloveniji dalje pod sankcijami ZDA, zapisala, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da Izrael izvaja genocid v Gazi oziroma da je v vojni s Hamasom kršil tri od petih členov konvencije ZN o genocidu, kar tako Izrael kot ZDA zanikata.

Skoraj dveletni konflikt se je začel z napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih okrog 1.200 ljudi. Od takrat je bilo v Gazi ubitih več kot 59 tisoč ljudi, po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje, pri čemer Združeni narodi ocenjujejo, da je okrog 70 odstotkov žrtev žensk in otrok.

Mednarodno kazensko sodišče (ICJ) je novembra lani izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi. Izrael se na sodišču sooča tudi s tožbo zaradi genocida, ki jo je vložila Južna Afrika.